TOPLOVODNI KOTLI HITOP

Človek je bil vedno tesno povezan z lesom kot surovino, ki jo je potreboval za izdelavo orožja in orodja, kot streho nad glavo, za izdelavo pohištva in pogosto kot vir energije. Kurilne naprave na les imajo že dolgo tradicijo, vendar se sodobne ogrevalne naprave za stanovanjske hiše razlikujejo od svojih predhodnikov. Danes ljudje zahtevajo od ogrevalnih sistemov udobje, ekonomičnost, dolgo življensko dobo, čim manj vzdrževanja in nenazadnje ekološko neoporečnost. Toplovodni kotel za centralno ogrevanje, ki vam ga predstavljamo je izdelek dobre kvalitete. Predviden je za kurjenje s trdimi gorivi to je s poleni, peleti in v posebni prilagojeni različici s sekanci. V skrajnem primeru pa tudi s fosilnimi gorivi. Z enostavno menjavo spodnjih vrat, lahko pripravimo peč za kurjenje na drug energent.

Vrata so lahko:

V primeru, da se boste odločili, da boste kot kurivo uporabljali pelete, vam je pri nas na voljo visokokvaliteten gorilnik za pelete in potrebna avtomatika. Kotel, ki je prirejen za kurjenje s sekanci, lahko uporabljate tudi kot navaden kotel na trda goriva, le odprtino, ki služi namestitvi gorilnika v spodnjem delu kotla je potrebno zapreti. V kotel lahko vgradimo tudi hladilno špiralo, ki služi hlajenju kotla v primeru prekomerne prekoračitve temperature vode v kotlu, ki je lahko posledica nepravilne uporabe kotla, nenadne okvare regulatoja vleka ipd. Še posebej je hladilna špirala primerna za ogrevalne sisteme, kjer je namesto železnih (črnih) cevi uporabljen kakšen drug material npr. aluplast. Dimnik je standardno obrnjen nazaj, na željo kupca pa navzgor, na levo ali desno stran kotla. Kvalitetna konstrukcija omogoča izkoristke preko 90%. Litoželezni rosti skrbijo za vroče kurišče, kar omogoča visok izkoristek in boljše, okolju prijazno izgorevanje. Dolga življenska doba, enostavno rokovanje in čiščenje kotla zagotavljajo Vaše zadovoljstvo in dobro počutje skozi vse leto. Iz tabele so razvidne moči in dimenzije kotlov za centralno ogrevanje: Vsi kotli z močjo od 19 do 35 kW so si glede na notranjo zgradbo in zunanji izgled zelo podobni. Med seboj se razlikujejo po velikosti kurišča, od katerega je odvisna toplotna moč kotla in količine vode v kotlu. Na litoželeznih rostih gori gorivo, največkrat les (polena). Največji del zgorevalne toplote, ki se sprosti pri gorenju, se na vodo prenese že v kurišču. Dimni plini nato potujejo navzgor do kanala, ki ga omejujeta z ogrevalno vodo napolnjena zunanja stena kotla in “kajla”, kjer se spet odda precejšen del toplote. Pri hladnem zagonu kotla je potrebno zaradi boljšega začetnega vleka odpreti predgrelno loputo, skozi katero se dimni plini lažje odvedejo iz kotla. Ko se kotel in dimnik segrejeta, je potrebno loputo zapreti in dimni plini so prisiljeni potovati po celotni dolžini pravokotno oblikovane dimne poti, ki je večinoma obdana z ogrevalno vodo. Pri tem oddajo optimalno količino toplote. S tem se bistveno poveča izkoristek kotla. Močnejši kotli, moči od 41 do 70 kW se od šibkejših razlikujejo po notranji zgradbi. Osrednji del dimne poti je izdelan iz okroglih cevi, katere z vseh strani obliva ogrevalna voda.